Kleopatra, ki se je rodila leta 69 pred našim štetjem, je pri osemnajstih letih zasedla egiptovski prestol skupaj s svojim desetletnim bratom. Bila je Grkinja iz rodbine Ptolemajcev, ki so segali skoraj tri stoletja nazaj. Ptolemaj I. je bil najpomembnejši general Aleksandra Velikega, Ptolemaj XII. z nazivom Avletes pa njen oče. Pri enaindvajsetih letih je zbežala v vzhodno egiptovsko mesto Perudij, ki leži ob vhodu v Sueški prekop. Ko se je tam pripravljal spopad med vojskama Kleopatre in njenega brata, se je obali približalo ladjevje velikega rimskega generala Pompeja, ki je bežal pred vojsko svojega tasta Gaja Julija Cezarja. Egipčani, ki so bili preko Kleopatrinega očeta zvesti Rimljanom, so obglavili velikega vojskovodjo, da bi se prikupili Cezarju.
Ta je kasneje vkorakal v glavno mesto Aleksandrijo, Egipčani pa so ga sprejeli sovražno. Egipt je bil svobodna dežela, ki so jo Rimljani zaradi velikega bogastva pustili pri miru. Cezar je hotel, da bi se Kleopatra in njen takrat trinajstletni brat, s katerim je bila poročena že tri leta, pobotala, saj so Egipčani zaradi njunega očeta dolgovali Rimljanom ogromno bogastvo. Oba, ki sta bila še vedno na vzhodu dežele, je poklical predse. To je bilo težko za oblegano kraljico, ki se je vrnila po poti do Mempfisa in po Nilu nazaj v Aleksandrijo. Služabnik jo je zavito v usnjeno vrečo prinesel v njeno sobano, kjer je bil Cezar in jo na njegovo veliko presenečenje odvil pred njim. Cezarja, ki je imel v Rimu svojo tretjo ženo, je Kleopatra tako prevzela, da je postala njegova ljubica in je konec leta 48 z njim zanosila.
Ženske so bile v Egiptu v podobnem položaju kot moški, kar je bilo za Rimljane zelo nenavadno. Same so si izbirale može, če pa se se ločile, jih je pri delitvi premoženja ščitil zakon. Kleopatra je bila zelo učena in je govorila devet jezikov. Znala pa ni latinščine, zato se je s Cezarjem pogovarjala grško. Bila je edina iz rodbine Ptolemajcev, ki je z Egipčani govorila v njihovem jeziku. Že ko je bila majhna, je imela najboljše učitelje. V izobrazbi je takrat največ pomenila književnost, z njo pa posebej Homerjeva Odisej in Iliada. Poleg tega je poznala tudi geometrijo, astrologijo in filozofijo. Vedela je, da je zemlja okrogla, da se da pluti iz Španije v Indijo, da je sonce središče našega vesolja, poznala pa je tudi število Pi. Zelo izobražen je bil že njen prednik Ptolemaj I., mladostni prijatelj in kasnejši general Aleksandra Velikega. Oba sta se učila tudi pri Aristotlu. Ptolemaj I. je bil obseden z znanostjo in je ustanovil knjižnico v Aleksandriji, ki je bila s preko 100.000 zvitki največja na svetu.
O Kleopatri ni ohranjena nobena podoba, ki bi bila izklesana v kamnu, tako da o njeni lepoti lahko le sklepamo. S kovancev je razvidno, da je imela orlovski nos, ki ga je podedovala po očetu. Po vsej verjetnosti je bila manjše rasti, svetlopolta in temnih las.
Celoten povzetek knjige lahko dobite zastonj na
startni strani, če pravilno odgovorite na tri enostavna vprašanja.
